Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem
V podjetju HRM One se zavedamo pomembnosti aktualne zakonodaje, ki vpliva na delovna razmerja in pravice zaposlenih. Ena izmed ključnih novosti je Pravica do odklopa, ki delodajalcem nalaga obveznosti glede zagotavljanja pravice zaposlenih do nedosegljivosti izven delovnega časa.
Želimo vas seznaniti z določili Pravice do odklopa in kako vam lahko pomagamo pri vzpostavitvi učinkovitih Internih aktov ter ukrepov v vašem podjetju.
Kratko pojasnilo
- Kaj določa navedeni člen?
Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa (t.j. pravica, da se delavec po koncu delovnega časa izključi iz delovnih komunikacij in ne odgovarja na službena sporočila ali klice), s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu.
- Način sprejetja ukrepov:
Delodajalec je dolžan sprejeti interni akt na način, kot sprejema interne akte, s katerim bo določil ukrepe s katerimi bo delavcem zagotavljal pravico do odklopa. Lahko je ločen pravilnik, lahko se navedeno smisleno vključi v katerega izmed obstoječih aktov družbe (npr. Pravilnik o delovnem času, Pravilnik o delovnih razmerjih,…). ZDR-1 pravico do odklopa namreč ureja v poglavju o delovnem času, tako bi načeloma lahko revidirali obstoječi Pravilnik o delovnem času, če ga imate sprejetega.
- Podjetja, ki vas zavezujejo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti:
ZDR-1 določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo tudi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Pravica do odklopa bi tako praviloma morala biti urejena tudi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti (v nadaljevanju: KPD), pa zaenkrat še nobena KPD ni uredila pravice do odklopa (na več KPD še potekajo usklajevanja). V primeru, da bodo KPD določale ukrepe, ki jih bo delodajalec moral upoštevati, jih bo delodajalec dolžan upoštevati, poleg teh, ki jih bo opredelil z internim aktom. Če pa bodo ukrepi navedeni le primeroma in kot priporočilo, pa jih delodajalci ne bodo dolžni upoštevati. Četudi morebiti določene KPD ne bodo sprejete do navedenega datuma, je zakonska dolžnost delodajalca, da sprejme interni akt do zakonsko določenega roka.
- Pomembno je, da so z internim aktom sprejeti tisti ukrepi, ki jih boste kot delodajalec dejansko zagotavljali, tako odsvetujemo vključevanje posplošenih ukrepov, kajti narava dela glede na posamezno dejavnost je lahko različna. Ravno tako so ukrepi za določene organizacijske enote / delovna mesta lahko drugačni od ostalih, npr. na tistih delovnih mestih, kjer imajo odrejeno stalno pripravljenost na delo in delavci za to prejmejo dodatek, pri tistih, ki delajo več izmensko delo,…
- Rok za sprejetje internega akta: Dne 16. 11. 2024.
Zakonska ureditev
Pravica do odklopa je v veljavnem urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, z vsemi nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: »ZDR-1«) v 142.a členu, ki določa naslednje:
“(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.
(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.”
Predvidena globa: 217.a člen Z globo od 1.500 do 4.000 EUR se kaznuje delodajalec – pravna oseba, če ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1.
Delodajalec je lahko tudi odškodninsko odgovoren, če delavcem ne zagotavlja pravice do odklopa.
Ureditev pravice do odklopa v nekaterih evropskih državah
Pravica do odklopa je v različnih državah urejena s specifičnimi zakoni, priporočili ali praksami podjetij, da bi zaščitili zaposlene pred prekomerno delovno obremenitvijo. V nadaljevanju podajamo nekaj primerov konkretnih ukrepov, ki so jih države ali podjetja uvedle za uveljavitev te pravice:
1. Volkswagen (Nemčija): Omejitev dostopa do e-pošte
Ukrep: Volkswagen je že leta 2011 uvedel pravilo, po katerem njihov strežnik blokira dostop do e-poštnih sporočil zunaj delovnega časa za zaposlene, ki niso na delovnem mestu.
Učinek: E-poštni strežniki so programirani tako, da prenehajo dostavljati sporočila 30 minut po koncu delovnega časa in začnejo ponovno delovati 30 minut pred začetkom delovnega dneva. Zaposleni tako zunaj delovnega časa ne prejmejo e-pošte in niso pričakovano dosegljivi.
2. Daimler (Nemčija): Avtomatsko brisanje e-pošte med dopustom
Ukrep: Daimler je vpeljal politiko, ki zaposlenim omogoča, da si med dopustom nastavijo možnost avtomatskega brisanja prejetih e-poštnih sporočil.
Učinek: Zaposleni, ki so na dopustu, lahko izberejo, da se vsa e-pošta, ki jo prejmejo v tem času, avtomatsko izbriše. Pošiljatelj prejme obvestilo, da je zaposleni na dopustu in da bo moral znova poslati sporočilo po vrnitvi delavca. To pomaga zaposlenim, da se po dopustu izognejo obremenjujoči količini e-poštnih sporočil.
3. AXA (Francija): Pogodbeno določeni časi odklopa
Ukrep: Podjetje AXA je za svoje zaposlene v Franciji uvedlo pravila, ki določajo natančne čase, ko morajo zaposleni imeti možnost odklopa od službenih e-poštnih sporočil in komunikacij.
Učinek: Podjetje spodbuja svoje zaposlene, da spoštujejo delovni čas in da se izven delovnega časa izogibajo pošiljanju ali odgovarjanju na službena sporočila. Zaposleni so tako zavarovani pred nenehno dosegljivostjo.
4. Telefónica (Španija): Pravilnik o digitalnem odklopu
Ukrep: Telefónica je uvedla pravilnik, ki jasno določa, da zaposleni zunaj delovnega časa ne smejo biti prisiljeni odgovarjati na službene e-maile ali telefonske klice.
Učinek: To podjetje je razvilo kulture, kjer je spoštovanje zasebnega časa zaposlenih ena izmed prioritet. Podjetje zaposlene spodbuja, da v prostem času izklopijo službene naprave in aplikacije, s čimer se prepreči prekomerna delovna obremenitev.
5. Orange (Francija): Tehnološke rešitve za odklop
Ukrep: Orange, eno največjih telekomunikacijskih podjetij v Franciji, je razvilo tehnološke rešitve, ki zaposlenim omogočajo omejevanje dostopa do službene e-pošte zunaj delovnega časa.
Učinek: Sistem omogoča, da se e-poštni strežniki izklopijo izven določenega delovnega časa, kar zaposlenim pomaga, da se izognejo pritiskom, da bi delali zunaj svojih pogodbeno določenih delovnih ur.
6. Portugalska: Stroge omejitve za delo na daljavo (2021)
Ukrep: Portugalska je uvedla zakon, ki strogo prepoveduje delodajalcem, da bi kontaktirali zaposlene zunaj delovnega časa. Za delodajalce, ki kršijo to pravilo, so določene finančne kazni.
Učinek: Ta zakon je bil sprejet v okviru izboljšanja pogojev za delo na daljavo, zlasti med pandemijo COVID-19. Zakon ne ščiti le zasebnega časa zaposlenih, ampak tudi varuje njihovo pravico do neprekinjenega počitka.
7. Irska: Kodeks ravnanja o pravici do odklopa (2021)
Ukrep: Irska je uvedla kodeks ravnanja, ki pravno zavezuje delodajalce in zaposlene k spoštovanju pravice do odklopa.
Učinek: Zaposleni imajo pravico, da izklopijo službene naprave in se ne odzivajo na klice ali sporočila izven delovnega časa. Kodeks ravnanja določa, da se delodajalci ne smejo kaznovalno obnašati, če zaposleni uveljavijo to pravico.
8. Belgija: Odklop za javne uslužbence (2022)
Ukrep: Belgija je uvedla zakon, ki zagotavlja javnim uslužbencem pravico do odklopa in prepoveduje njihovo kontaktiranje zunaj delovnega časa.
Učinek: Zakon zahteva, da javni uslužbenci niso dosegljivi zunaj delovnih ur, razen v izrednih razmerah. Namen je preprečiti izgorelost in omogočiti boljše ravnovesje med delom in prostim časom.
9. BMW (Nemčija): Določitev “časovnih oken” za komunikacijo
Ukrep: BMW je v svoji politiki določil časovna okna, v katerih je dovoljeno pošiljati službene e-pošte. Sporočila, poslana izven teh časovnih oken, so odložena in dostavljena naslednji delovni dan.
Učinek: To zmanjšuje pritisk na zaposlene, da morajo preverjati sporočila izven uradnih delovnih ur. S tem podjetje vzpostavlja jasne meje med delom in prostim časom.
10. Španija: Digitalni odklop (2018)
Ukrep: Španija je v okviru svojega zakona o varstvu podatkov vključila tudi pravico do digitalnega odklopa, ki zahteva, da podjetja spoštujejo delavce in jim omogočijo nedosegljivost izven delovnega časa.
Učinek: Zakon določa, da morajo podjetja ustvariti interne politike o uporabi digitalnih orodij, kar vključuje posvetovanje z delavci glede časa, ko ne bodo dosegljivi. Zakon ščiti pravico delavcev do zasebnega časa in počitka.
Te prakse in zakoni prikazujejo različne načine, kako evropske države in podjetja urejajo pravico do odklopa, s ciljem izboljšati delovne pogoje ter zmanjšati pritisk na zaposlene v digitalno povezanem svetu.
Zaključek
Urejanje pravice do odklopa se med državami razlikuje glede na zakonodajo, pa tudi na specifične prakse podjetij. V splošnem pa gre za prizadevanje za zaščito duševnega zdravja delavcev, zmanjšanje izgorelosti ter zagotavljanje boljšega ravnotežja med delom in prostim časom. Države z naprednejšo zakonodajo na tem področju, kot so Francija, Španija in Portugalska, delavcem že ponujajo jasnejše pravice in zaščito.
Kako vam lahko pomagamo?
HRM One nudi celovito podporo pri pripravi internega akta o Pravici do odklopa in svetovanje pri implementaciji ukrepov v vašem podjetju, ki so skladni z zakonodajo in prilagojeni vaši dejavnosti in potrebam. Naše storitve vključujejo:
- Priprava internega akta/pravilnika o Pravici do odklopa oz. vključitev relevantnih členov v vaš obstoječi pravilnik o delovnem času.
- Svetovanje pri vzpostavitvi najboljših praks za zagotavljanje te pravice.
- Izobraževanje vodilnega kadra in zaposlenih o ukrepih za zmanjšanje negativnih učinkov stalne dosegljivosti.
Za več informacij ali krajši sestanek nam lahko pišete na naš e-naslov info@hrm-one.si ali nas pokličete na 064 253 005.
Z veseljem vam bomo pomagali vzpostaviti učinkovite rešitve za uveljavljanje Pravice do odklopa v vašem podjetju.