Vodenje poslov je ena izmed ključih skupin kompetenc vodij, ki zajema vedenja, povezana z usmerjanjem dela, poslovnim razvojem, odločitvami in uresničevanjem ciljev.

V doktorski disertaciji Maje Fesel Kamenik (2016) so bila znotraj skupine vodenje poslov prepoznana štiri tesno povezana področja – vizija, inovativnost, učinkovitost in avtoriteta. Vizija opisuje oblikovanje prihodnje smeri in pripravo pogojev za njeno izvedbo. Inovativnost vključuje izvirnost ter prepoznavanje novih možnosti za sledenje viziji. Učinkovitost združuje ciljno usmerjenost, prilagajanje, določanje prednostnih nalog in pravočasno delovanje. Avtoriteta pa se kaže v prevzemanju odgovornosti, utemeljevanju odločitev ter zaupanju, ki ga vodja vzbuja pri drugih.

Strateško razmišljanje ustvarja smer

Strateško razmišljanje pomeni, da vodja posamezne odločitve povezuje z dolgoročnimi cilji organizacije. Ne gre le za oblikovanje privlačne vizije. Vodja mora razumeti poslovni kontekst, prepoznati ključne vzvode uspeha in presoditi, katere dejavnosti bodo imele največji učinek.

V praksi se ta kompetenca pokaže predvsem v kakovosti vprašanj, ki jih vodja odpira. Zanima ga, kaj se spreminja pri kupcih, zaposlenih in konkurentih, kaj od tega kar podjetje že počne je še aktualno in kaj moramo za doseganje cilja spremeniti. Tako določi jasno smer, ki zaposlenim pomaga razumeti, zakaj je njihovo delo pomembno in po katerih merilih bo presojan njihov napredek.

Razvoj strateškega razmišljanja zato zahteva reden odmik od operativnega dela. Vodja lahko uvede mesečni pregled ključnih trendov, razprave o možnih scenarijih in preverjanje povezav med tekočimi projekti ter strateškimi cilji. Pomembno je, da v razpravo vključi ljudi z različnimi pogledi, saj širša slika praviloma nastane iz več kakovostnih virov informacij.

Podjetnost in inovativnost premikata organizacijo

Podjetnost se začne z občutljivostjo za priložnosti. Inovativnost pa zaznano priložnost spremeni v novo zamisel, izboljšan proces ali drugačen način ustvarjanja vrednosti za podjetje. Kompetenca inovativnosti vodij zato zajema izvirnost, razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov ter prepoznavanje novih možnosti. Pomemben del kompetence je tudi način, kako vodja novost predstavi osebam, ki jih vodi. Ideja namreč postane izvedljiva, ko jo ljudje razumejo kot smiseln izziv in vedo, kaj se od njih pričakuje.

Podjeten vodja ne čaka na popolne informacije. Oblikuje dovolj dobro hipotezo, določi obvladljiv preizkus in se na podlagi rezultatov odloči o nadaljevanju. Tako omeji tveganje, hkrati pa ohrani hitrost učenja. Pri tem razlikuje med premišljenim poskusom in nepovezano množico pobud. Vsaka ideja potrebuje jasen problem, odgovorno osebo, merilo uspeha in čas, ko bo sprejeta odločitev o naslednjem koraku.

Vodja inovativnost krepi tudi z odzivom na napake. Če vsaka neuspešna zamisel povzroči iskanje krivca, bodo zaposleni svoje ideje raje zamolčali. Če pa vodja zahteva pripravo, odgovornost in učenje, lahko ohrani visoke standarde ter hkrati spodbuja raziskovanje novih rešitev.

Doseganje rezultatov poveže odločitev in odgovornost

Doseganje rezultatov pomeni pravočasno odločanje, postavljanje prednostnih nalog, vztrajnost in prevzemanje odgovornosti. Odločanje pa ni osamljena kompetenca, povezana je tudi z učinkovitostjo, njena utemeljitev in odgovornost pa z avtoriteto vodje. Kakovost vodenja se zato ne meri po številu sprejetih odločitev, temveč po tem, ali te odločitve ustrezno usmerijo delo in vodijo do preverljivega napredka.

Pri izvedbi se pogosto pojavita dve skrajnosti. Nekateri vodje predolgo analizirajo in s tem povečujejo negotovost zaposlenih. Drugi se odločajo hitro, vendar brez jasnih meril in brez vključevanja relevantnih informacij. Ustrezno izražena kompetenca doseganja rezultatov pa združuje hitrost s presojo. Vodja določi, katere informacije so nujne, kdo mora sodelovati, kdaj mora biti odločitev sprejeta in kako bo spremljal njen učinek.

Dosledno doseganje rezultatov zahteva tudi sposobnost spreminjanja prioritet. Vodja ohranja zaupanje zaposlenih tako, da jasno pove, kaj se spreminja, zakaj se spreminja in kakšne posledice ima sprememba za delo ekipe.

Avtoriteta ustvarja zaupanje v odločitve

Avtoriteta vodje ne izhaja le iz njegovega položaja, temveč predvsem iz načina, kako sprejema in utemeljuje odločitve ter prevzema odgovornost za njihove posledice. Doktorska raziskava avtoriteto povezuje s socialno močjo vodje, spoštovanjem in zaupanjem, ki ju vzbuja pri drugih. Vodja jo gradi z doslednim ravnanjem, strokovno presojo in pripravljenostjo pojasniti razloge za izbrano smer.

Pomembno je tudi, da zna priznati napako in po potrebi prilagoditi odločitev. Takšna avtoriteta ne temelji na ustvarjanju razdalje ali nadzoru, ampak zaposlenim zagotavlja jasnost, predvidljivost in občutek, da se lahko na vodjo zanesejo tudi v zahtevnih okoliščinah.

Kako razvijati vodenje poslov

Razvoj kompetence naj se začne z opazovanjem konkretnih vedenj. Vodja lahko preveri, ali sodelavci poznajo glavne poslovne prioritete, ali razumejo merila uspeha in ali imajo dovolj prostora za predlaganje izboljšav. Nato naj izbere eno vedenje, ki ga bo zavestno spreminjal. To je lahko bolj jasna razlaga razlogov za odločitev, doslednejše spremljanje dogovorov ali uvedba kratkih preizkusov za nove ideje.

Pri tem je posebej dragocena povratna informacija iz več virov. Raziskava je pokazala, da se samoocena vodij pomembno razlikuje od ocen, ki jih vodji pripisujejo drugi. Vodja zato potrebuje pogled ljudi, ki njegove odločitve doživljajo pri vsakdanjem delu. Dobro vodenje poslov je opazno takrat, ko organizacija pozna smer, se zna odzvati na priložnosti in dogovore pretvarja v rezultate.

Preberite še druge vsebine med Prispevki HRM One.

Vir

Fesel Kamenik, M. (2016). Ključni dejavniki uspešnosti pri vodjih [Doktorska disertacija]. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.