Človeku je lastna raziskovalna narava. Prav vsem se porajajo vprašanja na katere iščemo odgovore.
Želimo vedeti zakaj, kako ter kdaj se stvari dogajajo in ali se bodo ponovile. Zanima nas, kako nekaj dobrega ponoviti ali nadgraditi in kako nekaj slabega spremeniti ali ustaviti. Takšna dognanja omogočajo predvidevanja vedenjskih vzorcev sebe in drugih. Zaradi analitičnega uma postanemo “vsakodnevni znanstveniki”, ki vede ali nevede, vsakemu “zakaju” iščemo svoj zato. Naša dognanja nas zmorejo o človeškem vedenju naučiti mnogo. Skozi izkušnje pridobimo mogoče vzorce obnašanja in posledic, uvedemo spremembe ali pa se zgolj počutimo varnejše. Težava pri tovrstnem “domačem” nabiranju in interpretiranju podatkov je, da pri njem nismo preveč temeljiti ali objektivni. Pogosto se zgodi, da prehitro sprejmemo določeno dejstvo za resnico. Sprejemanje razlag za dogodke brez, da bi jih podrobneje testirali, pa nas vodi v prepričanje, da poznamo vzroke za stvari, kadar jih v resnici ne.
Kljub razlikam v interesih, področjih študija in pristopih, je vsem psihologom skupno eno: vsi se zanašajo na znanstvene metode. Raziskovalni psihologi raziskovalne metode uporabljajo za ustvarjanje novih znanj o vedenjskih vzrokih, medtem ko psihologi praktiki obstoječe raziskave uporabljajo za izboljšavo vsakodnevnega življenja drugih.
Fiziki, kemiki, biologi, psihologi ali kar znanstveniki na splošno, se pri svojem delu zanašajo na empirične metode. Le-te vključujejo procese zbiranja, organiziranja in analiziranja podatkov ter sklepanje zaključkov. Znanstveno metodo označujemo kot set predvidevanj, pravil in procedur, ki jih znanstveniki uporabljajo pri empiričnem raziskovanju.
Četudi so znanstvene raziskave pomembna metoda pri študiju človeškega vedenja, znanstveni pristopi vseeno ne zmorejo odgovoriti na vsa vprašanja. Trditve, ki jih ne moremo objektivno izmeriti ali objektivno določiti za resnične ali neresnične, ne spadajo v domeno znanstvenih raziskav. Tako znanstveniki razlikujejo med empirično dokazljivimi dejstvi in vrednotami, katerim znanost resničnosti ali neresničnosti ne more dokazati. Pogosto se zgodi, da raziskave zagotovijo dejstva, s pomočjo katerih lahko ljudje svoje vrednote razvijejo. Tako znanstveniki razlikujemo med empirično dokazljivimi dejstvi in vrednotami, katerim znanost resničnosti ali neresničnosti ne more dokazati. Pogosto pa se zgodi, da raziskave zagotovijo dejstva, s pomočjo katerih lahko ljudje razvijemo svoje vrednote. To je le eden izmed primerov, ki nam pokaže, kako pomembna je znanost za napredek in dobrobit človeštva. Zato vsako leto z veseljem praznujemo in podpiramo svetovni dan znanosti, ki ga obeležujemo 10. novembra in ki vsako leto znova poudarja pomembno vlogo znanosti v družbi in potrebo po vključevanju širše javnosti v razprave o znanstvenih vprašanjih.