Štiridnevni delavnik, ki bi omogočil tridnevni vikend, postaja vse bolj privlačna ideja. Zaposleni bi imeli več časa za počitek, hkrati pa bi se lahko bolje pripravili na nov delovni teden. To ne pomeni, da bi morali delati več, temveč se delo ustrezno razporedi.

V letu 2022 smo o tej temi veliko razpravljali v našem hčerinskem podjetju Beep Institute. Gostili so nas tudi v oddaji Dobro jutro.

Islandija je med letoma 2015 do 2019 izvedla raziskavo na 2500 zaposlenih, ki so delali 36ur na teden, njihove plače pa so ostale enake. Izsledki so pokazali, da se produktivnost ni zmanjšala, temveč se je celo povečala. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v Veliki Britaniji. Krajši delavnik pozitivno vpliva na učinkovitost zaposlenih. Ravno zaradi manj časa, ki ga imajo na razpolago, so bolj motivirani za učinkovito opravljanje dela. Zaradi dodatnega dne počitka so bolj spočiti in je realizacija učinkovitejšega dela mogoča. 

Podobni programi se začenjajo v ZDA, na Irskem, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Na Japonskem je Microsoft za en mesec izvajal štiridnevni delovnik, kar je dvignilo produktivnost za kar 40 %. V Sloveniji je to prakso za zaposlene, pod okriljem Manpower SEE, uvedel Manpower Slovenija. Rezultati so pokazali, da ima tovrstni delovnik pozitiven vpliv na psihološko blagostanje in zavzetost, boljše ravnovesje med delom in družino, lojalnost zaposlenih, krepi enakopravnost na delovnem mestu in zmanjšuje ogljični odtis. 

Študije, ki se osredotočajo na časovno perspektivo kažejo, da delovna motivacija in učinkovitost variirata tekom delovnega tedna, in sicer linearno upadata od ponedeljka do petka. To predstavlja dober argument za štiri dnevni delovnik, kjer se dela od ponedeljka do četrtka, petek, ki je po produktivnosti najslabši, pa je dela prost dan. Posledično zaposleni dobijo priložnost tri dnevnega odklopa od dela in nov teden začenjajo z bolj obnovljenimi viri, kar vodi v višjo produktivnost in boljši »wellbeing«. Če vključimo še dve drugi metriki, in sicer delovno izgorelost in psihološki odklop, ugotovimo, da je ob sredah v povprečju izgorelost najvišja, psihološki odklop pa najnižji. Nekatera podjetja sprejemajo različne iniciative, ki razbremenjujejo zaposlene ob sredah (rekreacijske aktivnosti, proste srede itd.). Zaposleni v teh podjetjih se posledično lažje psihološko odklopijo od dela in obnovijo zaloge virov ter tako zmanjšajo delovno izgorelost, ki je sicer najvišja ravno na ta dan v tednu.

Uvedba štiridnevnega delovnika je velika in zahtevna sprememba za vsako organizacijo. Procese dela in celotno organizacijo je potrebno prilagoditi tako, da se ne zmanjša produktivnost, a se hkrati ne preobremeni zaposlenih. Prav tako ne pomeni, da se dela manj za enako, ampak se delo optimizira in se enaka količina dela opravi v krajšem času. Pri tem je potrebno paziti na obremenitve zaposlenih. Žal vsi poklici ne omogočajo takega načina dela in zaradi narave dela zahtevajo konstantno prisotnost zaposlenih. Vendar pa bi se tudi v takih okoljih z določenimi spremembami kadrovskih normativov in reorganizacijo dela dalo zaposlenim omogočiti krajši delovni teden. K temu stremi vedno več podjetij in ni utopično verjeti, da se lahko sanje spremenijo v prihodnost.