You are currently viewing Razvoj čustvene inteligentnosti

Razvoj čustvene inteligentnosti

Čustvena inteligentnost je sposobnost prepoznavanja, razumevanja, uporabe in upravljanja s svojimi čustvi in čustvi drugih ljudi. Odvisna je od mnogih dejavnikov, vendar je le manjši del čustvene inteligentnosti genetsko pogojen – to pomeni, da se lahko čustvene inteligentnsti v veliki meri naučimo in jo razvijamo skozi celotno življenje.

Razvoj čustvene inteligentnosti je kontinuiran proces, ki se začne že v zgodnjem otroštvu in sicer popolnoma spontano, preko odnosov s pomembnimi drugimi – to so navadno starši, ki nam predstavljajo model za izražanje in prepoznavanje čustev. V otroštvu se razvije tudi empatija, ki predstavlja predpogoj za čustveno inteligentnost.

Toliko o otroštvu. Kaj pa lahko za razvoj čustvene inteligentnosti v odrasli dobi naredimo sami?

1. STRATEGIJE ZA NADZOROVANJE ČUSTEV:

  • Sprostitvene tehnike: učenje dihalnih vaj ali meditacije lahko pomaga pri obvladovanju čustvenega odziva.
  • Kognitivno prestrukturiranje: ponovno ovrednotenje oz. iskanje drugečne razlage za nastalo situacijo lahko povzroči drugačen, bolj pozitiven čustven odziv.
  • Rezilientnost: povečevanje čustvene odpornosti in strategij za spoprijemanje s stresom.

2. PREPOZNAVANJE LASTNIH ČUSTEV IN SAMOZAVEDANJE:

  • Čuječnost: priznavanje in osredotočanje na lastna čustva v tem trenutnku, brez obsojanja.
  • Pisanje dnevnika in reflektiranje: pisanje o svojih čustvih in razmižljanje o njihovih vzrokih in posledicah lahko pomaga pri boljšem razumevanju in omogoči globlji vpogled vanje.

3. KREPITEV SOCIALNIH VEŠČIN:

  • Izražanje čustev: učenje primernih in sprejemljivih načinov za izražanje čustev.
  • Reševanje konfliktov: usvajanje konstruktivnih tehnik reševanja konfliktov.
  • Izboljšanje komunikacijskih veščin: učenje aktivnega poslušanja, jasnega izražanja lastnih misli in vživljanja v občutke drugih.

Kakšne pozitivne učinke bo imela vpeljava opisanih strategij ?

Višja čustvena inteligentnost prispeva k bolj kakovostnim medosebnim odnosom. Omogoča razumevanje drugih in zmanjšuje možnost, da bomo v konfliktnih situacijah reagirali preveč burno. Povezuje se tudi z vodstvenimi komeptencami, saj nam pomaga razumeti potrebe zaposlenih in identificirati njihove motivatorje.